bienalni koncert »nekoč in danes« tako smo v glasbeni šoli slovenska bistrica naslovili bienalni koncert, ko se na odru koncerta »nekoč« naše lepe dvorane zvrstijo zvoki, ki jih iz inštrumentov izvabljajo naši sedanji učenci, mladi glasbeniki, skupaj s svojimi starši ali nemara s starejšo sestro, bratom, morda celo z dedkom ali babico ali katerim drugim sorodnikom, ki je vešč igranja, saj je nekoč obiskoval glasbeno šolo, dandanes pa se – ponosen na svoj glasbeni podmladek – strumno postavi na oder, da skupaj zaigrata. lepo ju je videti, velikega in malega, stati na odru in predano ter z veliko mero poguma muzicirati. v »danes« pa uživamo naslednje leto, kajti lepoto glasbene umetnosti si je v svojem življenju kot nepogrešljivo spremljevalko izbralo mnogo učencev naše glasbene šole. velik del svojega življenja so želeli posvetiti tej ljubezni, zato so se odločili za profesionalno glasbeno udejstvovanje, najprej s šolanjem na srednjih glasbenih šolah, glasbo pa so izbrali tudi za svoj študij. zanimivo jih bo videvati v prostorih šole nemara tudi kot sodelavce, potem ko smo jih pred mnogo leti učili not, pisanja violinskega ključa in drže inštrumenta ter izvabljanja prvih zvokov iz njih. glasbenih začetkov se z naklonjenostjo spominjajo vsi, ki na koncertu, imenovanem »danes«, znova zaigrajo za nas in zase, po nekaj letih, ki so jih preživeli v drugih glasbenih ustanovah. danes igrajo na mnogo večjih odrih, kot je oder naše glasbene šole, pred steno s prelepo in edinstveno poslikavo, toda vsi porečejo, da se bodo svojih začetkov vedno spominjali. nam učiteljem se vedno znova porodi nasmeh, kadar jih znova vidimo na odru, še vedno tako zelo naše, toda višje, večje, nekatere izmed njih skoraj že odrasle. nadarjene in prizadevne, s toplino, ki se skozi igro na glasbilo razširi po vsej dvorani. prijetno kramljanje ob koncu prireditve nadgradi prejšnje zvoke z obljubo po še. kmalu. čez dve leti. vsi pa upamo, da bo hudomušni voditelj, učitelj pihal, gospod andrej šmon, ki nas s svojimi besedami razveseljuje tako v »nekoč« kot tudi v »danes«, voljan še vnaprej nasmejati nas in vas, ki ste in boste še naprej obiskovalci te in mnogih drugih naših prireditev. sploh si ne znamo predstavljati »nekoč« in »danes« brez njega, čeprav je on svoj »nekoč« pred mnogo leti imel v slovenj gradcu, kjer se je prvič srečal s klarinetom. veseli smo, da je nato postal in ostal del nas v slovenski bistrici. 37