Kobrowsky-Nezna_poezija_kratka_predstavitvena1

Grem na Wikipedijo, vtipkam: Enorog indvapra šiča, vobupu tavajo sré dniča. Wiki odgovo- ri: »Bistvo jezika je v hkratnem razrezu glasovne in pojmovne materije, s čimer se vzpostavi sistem znakov, ki vzpostavljajo jezik.« Vtipkam: čikeka diva, zanama i zginjajo tračnice. Wiki odgovori: »Znaki v jeziku so kot vlaki na voznem redu.Vlak ob 18:30 za Ženevo in vlak ob 7:15 za Pariz se ločujeta po svojem mestu v sistemu, torej po destinaciji in času odhoda, čeprav je lahko materialni nosilec v obeh primerih popolnoma identičen (isti vagoni, ista lokomotiva, isti strojevodja...).« Ne skrivam, da so me pesmi Kobrowskega zasvojile tisti trenutek, ko so po naključju ušle iz njegovega bloga, a priznam tudi, da me je bilo po prvi zbirki strah, ali se to še lahko odpelje na drugo vožnjo ali ne. Zdaj smo olajšani: za jezik, ki lahko napiše takšno knjigo ljubezenske poezije, se ni bati. In pri tem ne mislim le na »razrez glasovne in pojmovne materije«, ampak na kompleten imaginarij in metaforiko, ki pada iz kredence, medtem ko nas boža ženski pri- pev v ilustracijah. Toliko grdega, kako lepo! Zdravko Duša

Kobrowsky-Nezna_poezija_kratka_predstavitvena1

Pregled strani